Aktivne tablete H2 in alternative: kaj pokažejo testi

Ko je na etiketi vodikove tablete navedena številka, kot sta »do 10 ppm« pri Active H2 Ultra ali »8 ppm« pri Hydrion H2, ta opisuje vodik, raztopljen v določeni količini vode pod proizvajalčevimi lastnimi pogoji testiranja, in ne zagotavlja, koliko vodika ostane, ko vodo dejansko popijete. Primerjava dveh tablet zgolj po velikosti natisnjene številke v ppm je zavajajoča, saj se količina vode in reakcijski pogoji, na katerih temelji ta številka, med znamkami le redko ujemajo; tudi verjetna številka ostane zgolj proizvajalčeva trditev, dokler je ne preverimo z ustrezno metodo testiranja ali neodvisnim laboratorijskim poročilom. V tem članku preverimo, kaj pravzaprav piše na etiketah izdelkov Active H2 Ultra in Hydrion H2, zakaj lahko reakcija tablete v zaprti posodi upravičeno pokaže višjo vrednost kot običajna vodikova voda, kako lahko izhodno količino preverite doma s testom z metilenskim modrilom (H2Blue) in kako je videti neodvisno preverjanje, če želite zanesljivejši odgovor, kot ga ponuja zgolj etiketa.

• Trditev o vrednosti ppm pri tableti je odvisna od količine vode in pogojev v posodi, ki jih je proizvajalec uporabil pri meritvi, zato natisnjenih številk dveh znamk ne moremo kar samodejno primerjati.
• Vrednost nad mejo nasičenja na prostem, ki znaša približno 1,6 ppm, je v zaprti posodi kemijsko verjetna, saj se med potekom reakcije povečuje tlak.
• Z reagentnim testom H2Blue lahko v nekaj minutah preverite raztopljeni vodik pri kateri koli tableti, magnezijevi palčki ali neelektričnem generatorju, vendar je rezultat približen in ne povsem natančen.
• Preverjeno trditev od nepreverjene številke na etiketi ločita testiranje v neodvisnem laboratoriju in objavljen certifikat.

Kaj na etiketi pravzaprav trdita izdelka, kot sta Active H2 Ultra in Hydrion H2

Kaj dejansko reagira v vodi

Obe tableti temeljita na isti osnovni kemiji: magnezij ob stiku z vodo reagira z organsko kislino in med raztapljanjem sprošča vodikov plin. Hydrion H2 vsebuje 80 mg elementarnega magnezija v kombinaciji z jabolčno in vinsko kislino. Active H2 Ultra vsebuje 80 mg ionskega magnezija v kombinaciji z jabolčno kislino, fumarno kislino in manitolom. Količina magnezija je na papirju enaka; razlikujeta pa se mešanica kislin in dodani manitol, kar večinoma vpliva na hitrost raztapljanja in okus, ne pa na količino vodika, ki jo reakcija lahko proizvede. Za podrobnejši opis mehanizma ter priporočene odmerke in časovni potek te reakcije si oglejte namenski vodnik po tabletah z molekularnim vodikom.

Zakaj je navedena vrednost ppm odvisna od količine uporabljene vode

Na etiketi izdelka Hydrion H2 je navedena vrednost 8 ppm, ko tableto raztopimo v 500 ml vode; tableta se povsem raztopi v 2–3 minutah. Na etiketi izdelka Active H2 Ultra je navedeno do 10 ppm, ko tableto raztopimo v 6–12 oz oziroma približno 177–355 ml vode; tableta se raztopi v približno minuti (vir: Tablete molekularnega vodika Active H2 Ultra – WaterAndWellness). Tableta bo pri reakciji v manjši količini vode na splošno pokazala višjo vrednost ppm kot ista tableta v večji količini vode, preprosto zato, ker se enaka količina vodika raztopi v manj vode. Številki 10 ppm in 8 ppm torej nista bili izmerjeni pod enakimi pogoji, zato je neposredna primerjava, ki eno tableto razvrsti pred drugo, pretirano sklepanje na podlagi tega, kar številki dejansko kažeta. Preden primerjate etiketi katerih koli dveh vodikovih tablet, je najprej smiselno preveriti količino vode, navedeno v drobnem tisku.

Zakaj je lahko vrednost pri tableti višja kot pri »običajni« vodikovi vodi

Pri atmosferskem tlaku in sobni temperaturi lahko voda zadrži približno 1,6 ppm raztopljenega vodika, preden doseže nasičenje; to je zgornja meja za raztapljanje vodika v vodi, ki je izpostavljena zraku (vir: Koncentracija in topnost H2 – Molecular Hydrogen Institute). Navedeni vrednosti obeh znamk sta precej višji od te številke, vendar to samo po sebi ni znak za preplah: pri reakciji tablete v zaprti steklenici se zaradi višjega parcialnega tlaka vodika, kot ga dopušča zrak na prostem, tlak povečuje, z naraščanjem tlaka pa se raztopi več plina. Hydrionov vodnik po njihovih tabletah to neposredno pojasnjuje za navedeno vrednost 8 ppm, ki je izmerjena v zaprti 500-mililitrski posodi; priporoča tudi, da pijačo zaužijete približno 15–30 minut po odprtju, saj raztopljeni vodik po odprtju posode uhaja podobno kot ogljikov dioksid iz gazirane pijače. To je pravi kemijski mehanizem, ki pojasnjuje, zakaj lahko meritev v zaprti posodi preseže mejo, doseženo na prostem. Vendar samo po sebi še ne dokazuje, da je natisnjena številka katere koli določene znamke točna. Trditev je še vedno treba preveriti z dejansko meritvijo, kar obravnavamo v naslednjem razdelku.

Kako preveriti dejansko izhodno količino tablete: test z metilenskim modrilom (H2Blue)

Najdostopnejši način, da kupec doma preveri, ali je izhodna količina tablete smiselna, je test z reagentom metilenskega modrila, ki se komercialno prodaja kot H2Blue. Reagent je sprva moder in postane prozoren, ko koncentracija raztopljenega vodika v vzorcu preseže približno 0,1 ppm. Pri standardnem postopku titriramo določen 6-mililitrski vzorec vode, reagent dodajamo po kapljicah in štejemo kapljice, potrebne za popolno razbarvanje; vsaka kapljica ustreza približno 0,1 ppm raztopljenega vodika (vir: Tehnične informacije o H2Blue). Ta metoda deluje tako pri tabletah, magnezijevih palčkah in neelektričnih generatorjih kot pri elektroliznih steklenicah, zato lahko z istim postopkom pošteno preverite različne vrste izdelkov in jih primerjate med seboj.

Kaj vam pove sprememba barve

Manjše število kapljic, potrebnih za razbarvanje reagenta, pomeni višjo koncentracijo raztopljenega vodika v vzorcu v trenutku testiranja. Ker raztopljeni vodik po izpostavitvi vode zraku hitro uhaja, je rezultat odvisen od tega, kdaj vzamete vzorec: če test opravite takoj po tem, ko se tableta raztopi, bo vrednost višja kot pri isti vodi deset minut pozneje (vir: Razumevanje metod testiranja vodikove vode – Molecular Hydrogen Institute). Če sami primerjate dve tableti, bo primerjava poštena, če obe testirate po enakem času od raztapljanja.

Kje reagentni test ne dosega ravni laboratorija

Reagentni test, kot je H2Blue, poda približen rezultat, ki je odvisen od izvedbe. Koristen je za osnovno preverjanje, ne pa za natančno kvantifikacijo, saj na rezultat vnašajo nekaj variabilnosti velikost kapljic, ravnanje z vzorcem in hitrost odčitavanja spremembe barve. Za podrobnejši pregled testnih kapljic, merilnikov in tega, kako lahko meritve ORP zavedejo ljudi, da mislijo, da neposredno merijo vodik, si oglejte kako izmeriti vodik v vodi.

Kaj naredi trditev o vrednosti ppm verodostojno in ne zgolj natisnjeno na etiketi

Za preverjanje vodika se včasih oglašujejo tudi merilniki ORP, vendar ORP meri skupni oksidacijsko-redukcijski potencial, na katerega vplivajo tako pH kot raztopljeni minerali in vodik, zato sam ne more ločeno izmeriti ali količinsko opredeliti koncentracije vodika. Plinska kromatografija, ki jo opravi neodvisni laboratorij, je uveljavljen način za natančno meritev; objavljeni rezultati, pridobljeni po tem standardu, pa ločijo preverjeno trditev od nepreverjene. Hydrionovi steklenici Core in Pulse sta bili podvrženi prav takšnemu testiranju tretje osebe, rezultati pa so bili objavljeni pri H2 Analytics in SGS; poročilo o certifikaciji neodvisnega laboratorija pokaže, kako je takšna dokumentacija videti, in predstavlja razumno merilo za vsak vodikov izdelek, tudi tablete. Uporabno izhodišče je tudi objavljeni ciljni odmerek: raziskave molekularnega vodika so na splošno uporabljale odmerke v razponu približno 1–3 mg H2 na porcijo, izračunane tako, da prostornino vode v litrih pomnožimo s koncentracijo v mg/L. Izračun te vrednosti na podlagi vrednosti ppm in količine vode, navedenih za tableto, je verjetno bolj smiseln kot primerjanje znamk zgolj po tem, katera na embalaži natisne najvišjo vrednost ppm (vir: Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri kakovostnega vodikovega izdelka – Molecular Hydrogen Institute).

Active H2 Ultra in Hydrion H2: neposredna primerjava zgolj na podlagi etikete

Spodnja tabela primerja podatke, ki jih posamezna znamka objavlja na svoji strani izdelka. Obe vrednosti sta proizvajalčevi trditvi in ne predstavljata neodvisno preverjenih rezultatov, potrjenih v tem članku, količina vode in reakcijski pogoji, na katerih temeljita, pa se dovolj razlikujejo, da bi bilo zavajajoče eno tableto razvrstiti pred drugo zgolj na podlagi vrednosti ppm.

Podatek	Hydrion H2	Active H2 Ultra
Učinkovine	80 mg elementarnega magnezija, jabolčna kislina, vinska kislina	80 mg ionskega magnezija, jabolčna kislina, fumarna kislina, manitol
Navedena vrednost ppm in količina vode	8 ppm v 500 ml vode	Do 10 ppm v 6–12 oz (približno 177–355 ml) vode
Čas raztapljanja	2–3 minute	Približno 1 minuta
Oblika pakiranja	Steklenička z 90 tabletami	Pretisni omoti s 30 ali 60 tabletami

Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri tablete poleg vrednosti ppm

Pri vsakodnevni uporabi sta čas raztapljanja in okus pomembnejša od izstopajoče vrednosti ppm, zlasti če tableto raztapljate v steklenici vode za pisalno mizo ali pred vadbo. Na obstojnost tablete skozi več mesecev vplivata tudi rok uporabnosti in embalaža: pretisni omot posamezne tablete med uporabo varuje pred vlago, medtem ko je v steklenički skupaj več tablet, ki pa so ob vsakem odprtju izpostavljene skupnemu zraku. Če razmišljate tudi o magnezijevih palčkah, so razlike v izhodni količini in priročnosti med palčkami in tabletami obravnavane v tej namenski primerjavi; če primerjate tablete posebej z znamko PHM, pa je primerjava posameznih specifikacij predstavljena v tem povezanem članku.

Ne glede na to, katero tableto izbirate, velja enako pravilo: neposredno na strani izdelka preverite količino sestavin, količino vode, na katero se nanaša navedena vrednost ppm, in čas raztapljanja, tako kot smo v tem članku preverili strani izdelkov Active H2 Ultra in Hydrion H2. Če želite pred odločitvijo na etiketi tablete videti natančno količino sestavin in navodila za odmerjanje, so oboji jasno navedeni na strani tablet Hydrion H2; priporočamo, da jih primerjate s podatki za druge izdelke, o katerih razmišljate.