Topla voda smrdi po gnilih jajcih: grelnik, dovod ali odtok

Vonj po gnilih jajcih oziroma žveplu, ki se pojavlja predvsem v topli vodi, običajno izvira iz enega od treh virov: samega grelnika vode, širšega vodovodnega sistema, ki oskrbuje hišo, ali sifona, ki se je izsušil in ne opravlja več svoje funkcije. Najhitreje ugotovite, za kateri vir gre, tako da primerjate toplo in hladno vodo iz iste pipe, nato pa preverite, ali ima vonj tudi kozarec vode, natočene stran od odtoka, ali pa vonj prihaja iz odprtine odtoka in ne iz vode.

• Če iz hladne vode iz pipe ni vonja, iz tople pa je izrazit, je vzrok verjetno grelnik vode in ne voda, ki priteka v hišo.
• Če imata vonj tako topla kot hladna voda iz pipe, ki po minuti ali dveh točenja oslabi, so vzrok verjetno bakterije v vodovodnih ceveh, vodnjaku ali mehčalniku vode.
• Če vonj ne izgine, čeprav voda še naprej teče, je v podtalnici oziroma vodovodni oskrbi verjetno že prisoten plin vodikov sulfid, zato je potrebna strokovna obdelava vode, ne pa filter, nameščen na eni sami pipi.
• Če voda v kozarcu, natočena neposredno iz pipe in stran od odtoka, nima vonja, umivalnik ali prha pa ga imata, je verjetnejši vzrok sifon in ne voda.

Začnite s preprostim preizkusom: primerjajte toplo in hladno vodo

Preden sklepate o vzroku, pustite hišo nekaj ur brez uporabe vode. Dovolj je, da vode ne uporabljate čez noč ali med delovnim dnem, da se lahko vonj razvije in ga nedavna uporaba ne prikrije. Nato odprite pipo s toplo in pipo s hladno vodo, po možnosti na več kot enem mestu, ter povonjajte vodo iz vsake pipe posebej, namesto da se zanašate na hiter prvi vtis (vir: Ministrstvo za zdravje Minnesote).

Vsak od teh treh vzorcev — vonj samo v topli vodi, vonj v topli in hladni vodi, ki pa oslabi, ter vonj v topli in hladni vodi, ki ne oslabi — kaže na drug del vodovodnega sistema. Preden se odločite, koga poklicati, je vredno razumeti, zakaj. V naslednjih treh razdelkih je vsak vzorec obravnavan posebej.

Vonj samo v topli vodi: običajno je vzrok grelnik vode

Če ima vonj samo topla voda, je vir skoraj vedno sam grelnik, mehanizem pa je precej dobro poznan. Večina grelnikov vode z zalogovnikom ima magnezijevo anodno palico, žrtveni kovinski del, ki korodira namesto obloge zalogovnika in tako podaljša njegovo življenjsko dobo. Pri isti reakciji se lahko sprostijo elektroni, ki pomagajo pretvoriti naravno prisotne sulfate v vodi v plin vodikov sulfid, spojino, odgovorno za vonj po gnilih jajcih. Tudi topla, mirujoča voda, ki med uporabami stoji v zalogovniku, je ugodno okolje za naselitev bakterij, ki reducirajo žveplo, kar lahko učinek še okrepi (vir: Ministrstvo za zdravje Minnesote).

Pomembno je vedeti, kaj to pomeni in česa ne: če vonj izvira iz zalogovnika, to pove nekaj o tej konkretni napravi, ne pomeni pa, da je voda, ki priteka v hišo, onesnažena ali nevarna za uporabo drugje v domu.

Kaj vodovodni inštalater ali serviser grelnikov vode običajno najprej preveri

Serviser se pri vonju po žveplu, povezanem z zalogovnikom, običajno najprej loti pregleda anodne palice. Glede na ugotovitve lahko magnezijevo palico zamenja s palico iz druge zlitine, saj se tako spremeni kemija, pri kateri nastaja plin, hkrati pa se še vedno zagotovi določena zaščita pred korozijo. Pogost naslednji korak je kloriranje in izpiranje zalogovnika, s čimer se zmanjša število bakterij v njem. V nekaterih primerih serviser za določen čas začasno nastavi termostat zalogovnika na približno 160 °F (71 °C) in ga nato izpere, saj je ta temperatura dovolj visoka, da uniči žveplove bakterije. Ker pri tako vroči vodi obstaja resnična nevarnost opeklin in ker menjava anodne palice pomeni kompromis glede dolgoročne zaščite zalogovnika pred korozijo, je takšno obdelavo najbolje prepustiti vodovodnemu inštalaterju ali serviserju grelnikov vode, namesto da bi se je lotili sami kot projekta za konec tedna (vir: Ministrstvo za zdravje Minnesote).

Vonj v topli in hladni vodi: preverite vodovodno oskrbo, vodnjak ali mehčalnik

Če se vonj pojavlja tako pri topli kot pri hladni vodi iz pipe, grelnik vode ni več očiten osumljenec; naslednje vprašanje je, od kod v sistemu prihajajo žveplove bakterije ali plin. Če vonj zaznate samo na pipah za mehčalnikom vode, medtem ko voda iz pip, ki mehčalnik obidejo, nima vonja, je verjeten vir sam mehčalnik, saj se lahko v smolah za mehčanje in notranjih ceveh naselijo iste bakterije, ki reducirajo žveplo, kot v zalogovniku grelnika vode.

Če ima vonj tudi neomehčana voda, vendar po minuti ali dveh točenja opazno oslabi, to kaže na bakterije, ki živijo nekje v hišnem vodovodnem sistemu ali zasebnem vodnjaku, ne pa na plin, raztopljen po vsej vodovodni oskrbi. Če pa vonj ostane enako močan ne glede na to, kako dolgo voda teče, je plin vodikov sulfid verjetno že prisoten v sami podtalnici. V tem primeru je realna rešitev strokovna obdelava vode, prezračevalni ali oksidacijski sistemi, prilagojeni celotni oskrbi, ali poseg na vodnjaku, ne pa filter, nameščen na eni sami pipi ali prhi (vir: Ministrstvo za zdravje Minnesote). Za gospodinjstva, ki uporabljajo zasebni vodnjak ali razmišljajo o obdelavi vode na vstopu v hišo v tem obsegu, naš vodnik po filtraciji vode za celotno hišo pojasnjuje, kako se tak sistem razlikuje od filtra za posamezno mesto uporabe.

Vredno je upoštevati še eno splošno varnostno opozorilo: plin vodikov sulfid se lahko v zaprtih prostorih, kot so jaški vodnjakov ali slabo prezračene kleti, nakopiči do škodljivih koncentracij. Tudi zato je vonj po žveplu, povezan z vodnjakom, delo za strokovnjaka za obdelavo vode ali izvajalca del na vodnjakih in ne projekt, ki bi se ga lotili sami. Ta nevarnost se nanaša na takšne zaprte, slabo prezračene prostore in ne velja za običajno prezračevanje kopalnice ali kuhinje v gospodinjstvu.

Vonj samo pri odtoku, ne pa v kozarcu vode: drugačna težava

Preden podrobneje preverite grelnik ali vodovodno oskrbo, je vredno izključiti najpreprostejšo razlago: vonj morda sploh ne prihaja iz vode. Natočite kozarec vode neposredno iz pipe in povonjajte vodo, pri tem pa kozarec držite stran od odtoka umivalnika ali prhe, namesto da bi vonjali pri odprtini odtoka.

Če voda v kozarcu nima vonja, umivalnik ali prha pa še vedno smrdita, ko stojite nad njima, je verjetnejši vzrok izsušen sifon. Vsak odtok ima sifon, v katerem se zadržuje majhna količina vode, ki preprečuje vdor kanalizacijskih plinov v prostor. Odtok, ki se redko uporablja — na primer v kopalnici za goste ali v talnem odtoku — se lahko dovolj izsuši, da začne ta vonj uhajati. Če minuto pustite teči vodo v odtok ali preverite, ali je v sifonu pod njim voda, se težava običajno v celoti odpravi. Gre za podrobnost vodovodne napeljave, ne za vprašanje kakovosti vode ali filtracije, in noben filter tega ne odpravi, saj z vodo sploh ni nič narobe.

Vonj po kloru in vonj po žveplu nista ista težava

Vonj po gnilih jajcih in vonj po bazenu oziroma kemikalijah sta dve različni vrsti vonja z različnima vzrokoma. Ko iščete rešitev, ju je lahko zamenjati. Smernice ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) za sekundarne standarde kakovosti pitne vode o motečih vonjavah opisujejo vonj vode nad pragom zaznave na splošno kot vonj po gnilih jajcih, zatohlem ali kemikalijah ter navajajo, da granulirano aktivno oglje odstrani večino onesnaževal, odgovornih za vonj, barvo in penjenje (vir: ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA)). Ločeno od teh smernic se filtracija z aktivnim ogljem pogosto uporablja tudi za zmanjšanje okusa ali vonja po kloru v obdelani komunalni vodi; to je drugačen primer uporabe od težav z vonjem, barvo in penjenjem, ki jih stran EPA obravnava neposredno. V nobenem primeru pa ta vrsta filtracije ni predstavljena kot rešitev za vodikov sulfid iz grelnika vode ali vodnjaka, ki povzroča pravi vonj po žveplu.

Kdaj je primeren ogleni filter ali filter za prho z vitaminom C (in kdaj ne)

Hydrion tuš glava s filtrom ACF in limonskim vitaminom C uporablja takšno filtracijo z aktivnim ogljem. Na strani izdelka je opisana kartuša iz vlaken aktivnega oglja (ACF) v kombinaciji s kartušo z limonskim vitaminom C; obe sta v ročaju. Dobavitelj priporoča zamenjavo kartuš približno vsake tri mesece, odvisno od lokalne kakovosti vode in uporabe, vendar ne navaja konkretnega onesnaževala, ki naj bi ga ciljali. Filtri s takšnimi kartušami ACF se na splošno uporabljajo za okus ali vonj po kloru in ne za vonj po žveplu, sama stran izdelka pa ne trdi, da odstranjuje vodikov sulfid, obdeluje vodo v grelniku ali odpravlja kakršen koli vonj po žveplu.

Če torej v prhi dejansko zaznavate rahel vonj po bazenu ali kemikalijah in ne vonja po gnilih jajcih, takšen filter pomaga odpraviti težavo, za katero je namenjen. Če zaznavate pravi vonj po žveplu, pa vam pomaga zgornje preverjanje — topla ali hladna voda, vonj, ki oslabi, ali vonj, ki ostane enak — saj je vzrok višje v sistemu, pri grelniku, vodovodni oskrbi ali vodnjaku, do tja pa noben filter za prho ne seže.

Preden kogar koli pokličete, opravite preverjanja po vrsti

Preverjanja opravite v kratkem in smiselnem zaporedju: najprej natočite kozarec vode stran od odtoka, da izključite suh sifon, nato primerjajte vodo iz pip za toplo in hladno vodo, zatem pa preverite, ali kateri od vonjev oslabi, ko voda še naprej teče. Vsak odgovor kaže na določen vir. Vonj samo v topli vodi običajno pomeni, da je treba poklicati serviserja grelnikov vode, ki lahko pregleda anodno palico in varno razkuži zalogovnik. Vonj v topli in hladni vodi, ki ostane enak ne glede na to, kako dolgo voda teče, kaže na vodovodnega inštalaterja, dobavitelja vode ali izvajalca del na vodnjaku, odvisno od tega, ali je hiša priključena na komunalni vodovod ali uporablja zasebni vodnjak. Če po preverjanju kozarca vode vonj izgine, smrdi pa samo odtok, je običajno treba urediti le sifon in sploh ni treba poklicati strokovnjaka.

Če po teh preverjanjih ugotovite, da gre v prhi za vonj po kloru in ne po žveplu, je to edini primer, ko je kartušni filter, kot je zgoraj opisani, smiseln naslednji korak. Če pa je vaša dejanska težava povsem drugačna, je obarvana voda obravnavana v članku o tem, zakaj voda iz pipe včasih priteče rjava, motna voda pa posebej v članku o tem, zakaj je voda iz pipe videti motna. Vidne delce obravnava članek o tem, kaj so običajno črne pikice v vodi iz pipe. Vonj, barva, motnost in pikice so različni simptomi z različnimi vzroki, zato je ugotoviti, katero težavo imate, najpomembnejši del iskanja prave rešitve.