Strukturirana voda ali vodikova voda: eno je merljivo

Vodikova voda in strukturirana voda se obe prodajata kot nadgradnja vode iz pipe, njune trditve pa se dovolj pogosto primerjajo v istem stavku, da se zdita različici iste zamisli. Vendar nista. Vodikova voda pomeni določen raztopljen plin, molekularni vodik (H2), katerega količino v določenem vzorcu je mogoče izmeriti z namenskim instrumentom in izraziti s številko, v delcih na milijardo (PPB) ali miligramih na liter. »Strukturirana« ali »heksagonalna« voda naj bi imela molekule vode preurejene v stabilno, urejeno obliko, vendar nobena standardna laboratorijska metoda ni mogla pokazati, da taka ureditev obstaja ali da se vede drugače od ultrapure vode. Koristno merilo za primerjavo teh dveh trditev je, ali jo je mogoče preveriti z instrumentom ali le na podlagi opisa.

• Vodikova voda je voda z raztopljenim plinom H2, katerega količino lahko preverite s testnimi kapljicami z reagentom, elektronskim merilnikom ali laboratorijsko tehniko, kot je plinska kromatografija.
• Strukturirana ali heksagonalna voda naj bi imela določeno molekularno ureditev, ki je pri testiranju z jedrsko magnetno resonanco (NMR) ni bilo mogoče razlikovati od ultrapure vode ali celo človeškega urina pri enakem testu.
• ORP (oksidacijsko-redukcijski potencial) se pogosto prikazuje poleg vrednosti vodika, vendar gre za splošno električno meritev, na katero vpliva več dejavnikov, ne pa za meritev, značilno za vodik.

Kaj pravzaprav trdi »strukturirana voda«

Trditev o strukturirani vodi pravi, da je mogoče običajno tekočo vodo preurediti v stabilno heksagonalno mrežo, včasih opisano kot »četrto agregatno stanje«, ločeno od trdnega, tekočega in plinastega, in da ta ureditev spremeni način, kako se voda vede ali kako deluje na telo. Gre za konkretno zamisel, ki jo je mogoče preveriti, zato je povsem upravičeno vprašati, kaj se zgodi, ko jo nekdo dejansko preizkusi.

Jedrsko magnetno resonanco, standardno metodo, s katero kemiki preučujejo razporeditev in gibanje molekul v tekočini, so uporabili za testiranje vode, ki se trži kot heksagonalna ali strukturirana. Pri tem niso odkrili pomembne razlike v primerjavi z ultrapuro vodo ali celo človeškim urinom pri istem testu (vir: Heksagonalna voda). Eden od razlogov, zakaj je stabilno strukturo velikega obsega težko uskladiti z osnovno kemijo vode, je časovni okvir: vodikove vezi med molekulami vode se nenehno pretrgajo in znova tvorijo v časovnih intervalih, krajših od 200 femtosekund, kar je veliko prehitro, da bi se urejena mreža ohranila v celotnem kozarcu vode (vir: Heksagonalna voda).

Za to tudi ni merske enote. Za vodik se uporabljata ppb in mg/L, pečica ima temperaturo, voda iz pipe pa TDS v ppm. Strukturirana ali heksagonalna voda nima primerljive številčne vrednosti, ki bi jo navajal laboratorij, preverila neodvisna ustanova ali bila označena na steklenici. Trditev, ki je ni mogoče izmeriti z nobeno imenovano metodo, ni samodejno napačna, vendar je tudi ni mogoče preveriti — prav v tem se razlikuje od trditve, ki jo primerjamo v tem članku.

Kaj pravzaprav trdi »vodikova voda«

Ta raztopljeni plin, molekularni vodik (H2), pride v vodo na enega od dveh običajnih načinov: z elektrolizo, pri kateri se molekule vode razcepijo in na elektrodi v steklenici, vrču ali napravi sproščajo plin H2, ali z reaktivno tableto, pri kateri magnezij reagira z vodo in med raztapljanjem sprošča vodikov plin. Pri obeh načinih je v vodi na koncu ista vrsta plina, le nastane na drugačen način.

Zanimanje za pitje H2 izvira iz vrste laboratorijskih raziskav in raziskav na živalih, zlasti iz članka Ohsawa in sodelavcev, objavljenega leta 2007 v reviji Nature Medicine. Ugotovili so, da lahko molekularni vodik selektivno reagira s hidroksilnim radikalom, posebno reaktivno obliko reaktivnih kisikovih spojin, ki poškoduje celice, in sicer v gojenih celicah ter živalskih modelih možganske poškodbe, ki jo povzroči omejen pretok krvi (vir: Ohsawa idr., Nature Medicine (2007), prek Europe PMC). To je ugotovitev o kemijskem mehanizmu, opaženem v celicah in pri živalih, ne pa dokazanem učinku pri ljudeh; ne gre za trditev, da pitje vodikove vode zdravi ali preprečuje katero koli bolezen. Ponuja pa konkreten, preverljiv kemijski razlog, da koncentracijo H2 obravnavamo kot pomembno številčno vrednost in ne kot marketinško olepševanje.

Ker gre za en sam prepoznaven plin, je količina, raztopljena v določeni steklenici vode v določenem trenutku, resnična fizikalna količina. Med ciklom elektrolize se povečuje, ko voda stoji na zraku, pa se znova zmanjšuje; tako kot vsak raztopljeni plin jo je mogoče zajeti kot številčno vrednost.

Kako dejansko preverjamo raztopljeni vodik

To, da je trditev o vodiku načeloma merljiva, še ne pomeni, da je bila vsaka vrednost vodika na etiketi izmerjena na enak način. H2 dejansko preverjajo tri metode, ena pogosta meritev pa ga ne.

• Titracijske testne kapljice. Reagent, povezan z metilenskim modrilom, ob prisotnosti raztopljenega vodika spremeni barvo, število kapljic, potrebnih za popolno razbarvanje vzorca, pa poda odčitek v ulomkih delca na milijon. Metoda je poceni in značilna za vodik, vendar gre za ročni test, pri katerem lahko pride do razlik v odčitavanju med posamezniki.
• Merilniki raztopljenega vodika. Elektronski senzorji neposredno prikazujejo koncentracijo v ppm ali ppb. Natančnejši instrumenti so laboratorijska oprema in ne žepni pripomočki; natančnost se razlikuje glede na senzor in kalibracijo. To je ločeno vprašanje od tega, ali metoda sama meri vodik (več o tem v članku primerjava merilnikov raztopljenega vodika).
• Plinska kromatografija. To je laboratorijska metoda, ki neposredno loči in količinsko določi raztopljene pline, običajno pa rezultate poda v miligramih na liter. To je referenčna tehnika, kadar mora rezultat vzdržati neodvisno preverjanje.

ORP oziroma oksidacijsko-redukcijski potencial se pogosto prikazuje poleg vrednosti vodika. Pomembno je natančno opredeliti, kaj v resnici meri: splošno nagnjenost snovi k sprejemanju ali oddajanju elektronov, izraženo v milivoltih. Vodikov plin res premakne ORP v negativno območje, vendar enako velja za pH, temperaturo in raztopljene minerale, ki nimajo nobene zveze z vsebnostjo vodika. Negativen odčitek ORP je znak, da je prisotna neka reducirajoča snov, ne pa količina vodika; če ga obravnavamo kot takšno, precenimo, kaj nam ta vrednost lahko pove (celotno razlago najdete v članku kako izmeriti vodik v vodi).

Kako je videti laboratorijsko potrjena vrednost vodika

Koristen način, da si ogledamo, kaj »merljivo« pomeni v praksi, je pregled dejanskega rezultata testa, ne le tehničnih specifikacij. Neodvisni laboratorij H2 Analytics je za testiranje steklenic iz Hydrionove ponudbe uporabil plinski kromatograf SRI 8610C, torej instrument iste vrste, kot je opisan zgoraj, in izmeril raztopljeni vodik v miligramih na liter. Celoten postopek in rezultati so predstavljeni v poročilu o neodvisnem laboratorijskem certificiranju.

Ta laboratorijski rezultat dopolnjujejo specifikacije, navedene na straneh izdelkov steklenic. Gre za drugačno vrsto preverjanja, ki pa jo je prav tako mogoče preveriti; pred neposredno primerjavo je pomembno upoštevati tudi dolžino cikla. Za steklenico Core so navedene vrednosti do 5.000 ppb (5 ppm) z uporabo elektrolize PEM s platino in iridijem, pri čemer se cikel konča v manj kot petih minutah, kar je občutno manj od 20-minutnega testnega cikla laboratorija. Vrednost 9,00–9,14 mg/L je torej rezultat daljšega cikla in ne opis količine, ki jo običajen petminutni cikel ustvari v steklenici; rezultat 5,85–6,05 mg/L, ki ga je poročilo navedlo za 10 minut, je bližje običajni uporabi. Za Hydrion Pulse so navedene drugačne specifikacije: približno 4.000 ppb pri nastavitvi na 5 minut in do 8.000 ppb pri nastavitvi na 10 minut, z uporabo elektrolize SPE/PEM in titanovih elektrod, prevlečenih s platino. Steklenici dosegata različne vrednosti, ker uporabljata različne cikle in strojno opremo, ne pa zato, ker bi ena proizvajala drugačno vrsto vodika kot druga. Višja vrednost PPB po tej metodi v tistem trenutku pomeni več raztopljenega plina, ne pa razsodbe o tem, katera steklenica je na splošno boljša (več o razumevanju vrednosti PPB preberite v članku razlaga PPB v vodikovi vodi). Za to primerjavo je pomembnejše nekaj preprostejšega: obe skupini vrednosti temeljita na imenovanem instrumentu, imenovanem laboratoriju ali dokumentiranem testu specifikacij z navedeno dolžino cikla — prav takšno preverjanje pa trditvi o »strukturirani vodi« nikoli ni bilo treba prestati.

Kako na hitro presoditi katero koli trditev o vodi

Vprašanje merljivosti velja tudi širše od te primerjave. Ko izdelek ali postopek za vodo trdi, da se razlikuje od vode iz pipe, tri vprašanja pomagajo ločiti preverljivo trditev od nepreverjene.

• Kaj natančno naj bi se pri vodi spremenilo? Nejasen opis, kot sta »bolj živa« ali »se bolje absorbira«, je težje preveriti kot konkretno trditev, na primer »več raztopljenega vodikovega plina«.
• Ali obstaja imenovani instrument ali merska enota, namenjena prav tej lastnosti? Za vodik so na voljo testne kapljice, merilniki raztopljenega vodika in plinska kromatografija, ki podajo vrednost v ppm ali ppb. Trditev o strukturi vode nima primerljivega načina preverjanja.
• Če je navedena številčna vrednost, ali je bila pridobljena z metodo, namenjeno merjenju te snovi, ali s splošnim približkom, ki naj bi jo predstavljal? ORP je resnična in uporabna meritev, vendar ni odčitek vodika; obravnavanje ORP-ja kot takšnega je pogost način, kako si neizmerjena trditev sposodi verodostojnost izmerjene.

V tem primeru vodikova voda prestane prvi dve preverjanji, pri čemer je treba upoštevati, da mora vsaka konkretna vrednost izhajati iz dejanskega testa in ne iz predpostavke, medtem ko strukturirane vode trenutno ni mogoče preveriti na noben način. V širši razkrinkavi mitov o vodikovi vodi je po enakem merilu obravnavanih še več drugih trditev. Enako preverjanje — »ali obstaja številčna vrednost in ali gre za pravo vrsto vrednosti« — velja tudi za druge alternativne postopke obdelave vode, vključno s primerjavo šungitne vode, če želite z njim še vaditi. Če si želite ogledati specifikacije ppb za različne vrste vodikove vode drugo ob drugi, so navedene v zbirki vodikove vode, tako kot v tem članku: kot številčna vrednost, ne kot slogan.